Ravnotežje, ki ga ni

Javljam se

iz temnega rova

gledam

kot nočni daljnogled

s približano sliko

in osvetljenim pogledom

plazim se proti vrhu

koder svetloba izbira

svoje ljubljene izbrance

katerim so edino na nosu

sončne očale

ali pa povečevalo

kadar ne vidite od blizu

kakor tudi jaz ne vidim

in gledam z očali

da si lažje približam sliko

in me oči ne pečejo preveč

dvignem se nad tla

s pokončno hrbtenico

uravnavam položaj

da ne bom brez ravnotežja

kakor žalostni cirkusant

ki dela iz sebe osla

in iz srca joče za denar

v revnem cirkusu

koder se vse vrti

okoli cvenka

ne srca

ne sonca

in milosti za večnost

IŽ-lev

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 23. 06. 2018 ob 02:10
  • Prebrano 376 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 139.4
  • Število ocen: 7

Zastavica