Javljam se
iz temnega rova
gledam
kot nočni daljnogled
s približano sliko
in osvetljenim pogledom
plazim se proti vrhu
koder svetloba izbira
svoje ljubljene izbrance
katerim so edino na nosu
sončne očale
ali pa povečevalo
kadar ne vidite od blizu
kakor tudi jaz ne vidim
in gledam z očali
da si lažje približam sliko
in me oči ne pečejo preveč
dvignem se nad tla
s pokončno hrbtenico
uravnavam položaj
da ne bom brez ravnotežja
kakor žalostni cirkusant
ki dela iz sebe osla
in iz srca joče za denar
v revnem cirkusu
koder se vse vrti
okoli cvenka
ne srca
ne sonca
in milosti za večnost
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!