Jin in jang je sparal vihar
na dvoje
črni del je znorel od bridkosti
kjer je bi spoj je zazevala rana
smolnata kri je odtekla med ljudi
lovili so jo kot kavčukovec
da zradirajo lastno izgubljenost
beli del je hotel pokriti razpoko kakor mrliča
jokati skrivaj pod rjuho kakor to počnejo moški
tisto noč so po svetu slišali rjovenje oslepele sfinge
in zvončke v rokah Jokaste ki je šla med gobavce
gledalci iz amfiteatra so sanjali poroko Ojdipa in Antigone
na kateri je godel ciganski zbor
pod vešali
črnina je polizala svoje krvave prste
in se privila tja kamor se prilega
nihče ni videl njene rdečice
morda le Sofoklej
ko je pisal tragedijo
Irena, vedno mi uspeš s svojo pesmijo uiti v premišljevanje ... Silno pomenljiva, polna metaforike!
Lepo pozdravljena,
Sašo
Hvala vam, Nikita, Svit in Sašo <3
Všeč mi je, edino zadnje štiri verze bi črtala, se mi zdi, da bi še močneje udarila ... Kaj meniš?
Lp, Ana
se strinjam, razlaga, pa ni treba :)
hvala, Ana in lp
Nenavaden pogled na Sofoklejeva dela, ki zdrži tudi, če ima bralec drugačnega ... čestitke,
Ana
Hvala, Ana in lp
.jpg "Darika")
Bravo, res bogato.., čestitam.. d
Darika, lepa hvala. <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 22. 06. 2018 ob 20:59
- Prebrano 701 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 229.97
- Število ocen: 14