Reminiscenca

Vroč dan se nagiba v večer.

Ravno tečejo poti čez Barje.

Perspektiva brez presenečenj.

Hiše so odprle duri,

dvorišča so oživela,

vonjam domačnost.

 

Družina sedi za mizo,

ob vhodu straži žabec,

barjanski dobri škrat.

Na ploščadi se lovita

deklica in deček.

Slišim vik in krik,

otroški smeh.

 

Deklica pobegne. Steče

proti koncu makadamske ceste,

ki jo bo nekoč popeljala v svet.

Dotakne se me

njeno nezavedno veselje.

Stopam za njo.

Začutim pesek pod korakom,

ki drobi resničnost v spomine -

nekoč sem bila ta deklica.

 

lovrenka

Milan Novak

Poslano:
18. 06. 2018 ob 11:13

res je čudežno, kako zlahka nas šopek okoliščin zmore zalučati desetletja skozi čas ... 

Čudovit zapis, čestitam.

Zastavica

lovrenka

Poslano:
18. 06. 2018 ob 20:06

Hvala Milan, cenim tvoje mnenje, pesem je res nastala na podlagi okoliščin.

lovrenka

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 06. 2018 ob 21:18

Všeč mi je, da si v pesmi postavila spomin v prvi plan (kot da se odvija zdaj) in nam na koncu razkrila čas ... in še res je: včasih so spomini bolj živi od vsakdanjih podob ... čestitke,

Ana

Zastavica

lovrenka

Poslano:
24. 06. 2018 ob 22:42

Hvala Ana, prvi osnutek pesmi je nastal lani pri Bistri.

lovrenka   

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

lovrenka
Napisal/a: lovrenka

Pesmi

  • 17. 06. 2018 ob 11:30
  • Prebrano 286 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 254.22
  • Število ocen: 11

Zastavica