OTROŠTVO

 Spomini prežemajo vsakega človeka

mene zajame od njih  vsaki val,

rojen daleč od današnjega doma 

razne spomine niti nisem iskal.

Iz tistih časov so razna področja

zapomniš si slabe in dobre ljudi,

otroškega vrtca, v njem sestre klarise,

z brezhibnim pokrivalom

oškrobljenih črno belih rut.

Topli pogledi ti božajo glavo,

vse se konča s sklenitvijo rok

velika smreka stoji sredi sobe,

iz nje se igrače smejijo.

Naenkrat udarec od nekod prileti,

vojna vzame očeta za vse dni

zbežali smo iz tega kraja,

nekdanjega doma, dvomljivih ljudi.

Spomini na otročje norčije

so se čez noč spremenile

postal sem naenkrat drugačen

tujci so me povsem obudili.

Čudne slabosti so me v šoli zadele,

nisem si znal razložiti vzrok

danes, ko moj um razmišlja drugače

vem, da je lačnost bila moj redni porok.

V mladosti nisem doživljal samote

z bratom delil sem spomine,

nudila sva drug drugemu

razno razne otroške vrline.

tomi