Poglej

čevlji so mi prašni

poglej

kako dolga je bela cesta

samotna da me sili

z mislijo da sem samotar

lezem in sopiham

hitrost avtov mi piha

in me praši

dnevi so čedalje daljši

a ponoči se vsedem za mizo

in napišem kako potujem

s polžjo hitrostjo

in večnim upanjem

sredi neskončnega sveta

ker mu ne poznam konca

ne za moje noge

ki se mehansko premikajo

preko dnevov

in me nosijo

v dolgo noč

z novim jutri

a brez tvojega nasmeha

ne bi bilo novega jutra

IŽ-lev