Težke zavese in
sveče orisujejo
meje vzporednega sveta.
Dotik, ki s svojo
milino časti velikodušnost
trepetajočega mesa in
hrepeni po toplini,
ki je do zdaj ni bilo.
Dihanje pripoveduje
svojo zgodbo,
trezno, pa vendar čutečo.
Nekje notri vzbrsti
slutnja solze,
ki drhti,
a nikoli ne bo pritekla.
Skozi grlo
zadržano zdrsnejo besede
lepo je biti tvoj.
lepo je biti tvoj.!!!
fino je to...Almaya...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Almaya
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!