Morda preslišiva

to vsakodnevno dretje

in se končno

bova šla poletje,

gladki kamni, mivka

in ne nujno slana voda,

daj, začutiva oba,

kaj res je to svoboda,

brez odvečnih spon

z veliko stila,

čisto nenaporno,

brez odvečnega tekstila,

osvežitev kapljic

mrzle reke,

pa trenutki rdečice

od pozabljene obleke,

komu na čast

sveta pregretje,

ko lahko se midva

greva svoje to poletje,

pa pod noč na produ

ogenj ti zakurim,

v objemu toplem na stežaj

odpreva se vsem durim,

v naju krasno bo

prihajalo poletje,

nagradilo najino

preprosto bo početje,

lahko pa to storiva

vsak po svoje,

važno, da le nama

tudi t'ko lepo je …

by Mikla

Mikla