So dnevi,

brez vonja, barve in okusa.

Volja pade v sito in izgubi se.

Ideje vijejo mimo se.

Interes je povsem neznan.

Domišljija le strgan pajčolan.

Želja sploh se ne rodi več.

Humor gre domovat daleč preč.

Besede puste se samo po ustih valjajo.

Pogledi v praznem zaostajajo.

V ušesih doni nemogoča tišina.

Vonji vsi so zgodovina.

Dotiki so boleči, ker jih ni.

Okusi zvodeneli so že zdavnja vsi.

Pustota vse otopi,

dan v brezdan se prelevi.

Zid goste megle kar stoji.

Žarek vztrajen sivino predre

in  pogled se končno odpre.

Veter prinese vonje raznolike,

oko se vpija v vabeče oblike.

Previdno prebujajo se sanje,

čebele nektar prinašajo v njihove panje.

Dan okus spet pridobiva.

Počasi so dnevi

brez barve, vonja in okusa skopneli,

sedaj so le spomini uveli.

nada pecavar