Prelepa si, Ljubljana.
Tako tiha in zaspana,
ko na prašno sivo jutro
sem dodatek množici.

Mogočna si, Ljubljana.
Ko v navalu pločevine,
sem le del vsakdanjega
vrveža na Dunajski.

Čarobna si, Ljubljana.
Ujamem te v dlan,
Tam z višine grajskih sten
tako majcena se zdiš.

Navihano pomahaš,
reke Ljubljan'ce piš.
Ko s kavico posedam,
me tiho prehitiš.

Ljubljanska sem študentka,
držiš mojo mladost.
A kljub lepim spominom,
sem tukaj le še gost.

Res krasna si, Ljubljana,
a priznavam, brez zavor:
- na obvoznici najlepša
tabla je za Maribor!

kaiiabonca