Strah
lahko bi že vedel
da ne grize
in nič ne pomaga
če mu nadenem
nagobčnik
navadil se je renčati
le z odpiranjem ustnic
in izklopljenim tonom
s sliko polno muh
in mušic
ki zapolnijo majhne
luknje na pajčolanu
ne vidim njegovega obraza
če je ozračje dovolj čisto
trdnih delcev
ga še prepoznam
po vonju
ko mi leze skozi
nosnice
in se pomeša
med slino
da okusim njegov PH faktor
dovolj kisel za odmik
od bazičnega
v želodcu brbotanje
na dlaneh hladen pot
nič ne pohladi te juhe
s pihanjem se še napihne
stisnem se v kot
in čakam, da spusti
Dobro si opisal občutek strahu in nemoči... ko lahko le čakaš, da mine.
Kako znano...
Lp
pride tako rohneče in pusti za sabo razmetane občutke
hvala za branje in razumevanje
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!