Moja koža postaja leder

ne vem zakaj

morda zaradi let

ali pa morda zaradi občutkov

ki se stalno ponavljajo

in mi več nič ne pride do živega

niti črna beseda

ki tekmuje s črnim zlom

kdaj in koliko bo znova zabolela

ali pa ker si več ne pustim blizu

v razdalji ki jo puščam

in imam nekaj rezerviranega prostora

samo za mojo dušo

koder nikogar ne spustim v bližino

ne tistega ki deli dobre karte

in tudi tistega ne

ki vsaki rob scefra

da mu do sredine

nikoli ni prav težko

plezam kot kača

s hladom na koži

ki odganja mraz

in se nikoli ne segreje

zato nisem v diru

vsakega puščam naprej

in tudi tistega ki bi rad hodil v dvoje

ne puščam v isti vrsti z menoj

premaknem mu prostor

in ga poženem

da zdrvi daleč

koder ga več ne vidim

ne boli

zdravi

in vsa mehka

se prepustim

netekmovalnemu duhu

ki diha enakomerno

brez preskokov

brez občutka da dobivam

ali da izgubljam

IŽ-lev