Moja koža postaja leder
ne vem zakaj
morda zaradi let
ali pa morda zaradi občutkov
ki se stalno ponavljajo
in mi več nič ne pride do živega
niti črna beseda
ki tekmuje s črnim zlom
kdaj in koliko bo znova zabolela
ali pa ker si več ne pustim blizu
v razdalji ki jo puščam
in imam nekaj rezerviranega prostora
samo za mojo dušo
koder nikogar ne spustim v bližino
ne tistega ki deli dobre karte
in tudi tistega ne
ki vsaki rob scefra
da mu do sredine
nikoli ni prav težko
plezam kot kača
s hladom na koži
ki odganja mraz
in se nikoli ne segreje
zato nisem v diru
vsakega puščam naprej
in tudi tistega ki bi rad hodil v dvoje
ne puščam v isti vrsti z menoj
premaknem mu prostor
in ga poženem
da zdrvi daleč
koder ga več ne vidim
ne boli
zdravi
in vsa mehka
se prepustim
netekmovalnemu duhu
ki diha enakomerno
brez preskokov
brez občutka da dobivam
ali da izgubljam
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!