najdevam te in izgubljam

s čutili

prozaično

s slutnjami

mistično

zunaj in znotraj

s tipanji praznih rok se te dotikam v vsem

in iz vsega mi odtečeš kot pesek skozi prste

v rumeni pegi rumenega sonca na očesnem dnu

svetiš in ugašaš me

nastajaš in izginjaš

v vseh okusih in besedah na korenu jezika

z nosnicami

te vdihujem v vonjih in izparevaš v izdihih

z donenjem tišin v ušesu

zveniš

s tistim česar ne znam opisati

kar me obseda in zapušča

v valovih budnosti in sna

smrtno

te ljubim in se te bojim

kot vse znano in neznano

kot začetno skrivnost iz katere sem prišla

in končno razodetje v katero bom odšla

ljubim te in ne ljubim

kot tvoje življenje (v katerem me ni)

in svojo smrt

ki mi bo vzela in dala

mene

odteklo iz te ljubezni

kot pesek besed skozi moje pesmi

Marko Skok - Mezopotamsky