Tam zgoraj nekaj se dogaja.

Povsem utihnilo je žvrgolenje.

Zasliši zamolklo se bobnenje.

Vedno bližje prihaja.

Kot da bi od opne neba

težka gmota zraka se odbijala.

Vmes rezek zven zaseka do kosti.

Doseže, kar želi in se neznano kam izgubi.

Mogočen slap se usuje.

Vodna zavesa kraljuje,

zvok različno glasnost kuje,

vsaka bilka v dežju trepeta.

Vse drugo je tiho in miruje.

Sivo krilo v svojih gubah

ogromne količine vode ima.

Komaj vidna, premikajoča se zavesa

vedno bolj šumi.

Biriči začnejo pokati s svojimi biči.

Oglušujoči poki: eden, dva tri.

Kotalenje in trkanje nevidnih težkih gmot,

za kratek čas, zelo na glas.

Ti najraje stisnil bi se v kot.

Ko dež pojenjuje, oglasijo se ptiči.

Tu in tam svetloba v sivino se zapiči.

Spet prišel je moj čas,

slišijo se megle klici.

nada pecavar