Spomnim se pogledov.

Sem željno jih lovila,

vanje z veseljem se ujela,

včasih se pred njimi nagajivo skrila.

Še dolgo z njimi se hranila. 

Spomnim se besed.

Ovite v vonje vabeče,

lahke kot obleke frfotajoče

v sladko pesem so moj korak ujele

in me še dolgo, dolgo grele.

Spomnim se dotikov.

V plahem in nerodnem so domovali,

iz sramežljivosti so glavo dvigovali.

Dih so jemali,

nestrpno novo priložnost čakali.

Spomnim se poljubov.

Bežen, mehak dotik dveh usen,

ko v meni zaplapolal drug je dih.

Še dolgo sem tipala njegovo sled,

ki bila zgovorna bolj kot sto besed.

nada pecavar