odšle so ,
odhajajo ,
ječanje v
ušesu
odnaša
srce.

zenice se
širijo ,
odmrlo listje
odpada,
se spreminja
v pepel.

v rosi
pogleda
me išče
mehka
dlan .

boža me
sekunda ,
v objemu
svilene
svetlobe ,
predira
in reže
moja prsa.

modrina
ustnic ,
se vsipava
skozi sita ,
kakor gost
šepeta z
lahkoto
zmaguje.

vendar ne
veš, da
gost zaradi
katerega sem
se vračal ,
ostajajo
tvoje oči.

ivan z