Povej, o kom razmišljaš v trenutku tem.
Zame, lahko ti povem, da v mislih mojih si prav ti.
Premočena, od deževja hladenga, stojim pred tebo
če podal mi ne bi bil roko, bilo bi to slovo.
Ko pa bo zapiha veter, zmršil moje bo lase
nič več krotil jih ne boš ti ne jaz, le še veter.
Solzna lica posušili bodo sončni žarki, kot nekdaj.
Ne razmišljaj o besedah mojih, vredne niso
le zaupaj vanje, vase in v mene.
Bilo bo kot nekoč, tedaj ko še ljubezen je živela v srcu hladnem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nikolina_Lorena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!