V sinjem očesu
lebdi sokol.
Veter mu rahlo
prebira perje
medtem, ko se,
v krogih plavajoč
prepušča
zračnim tokovom.
S toplim zrakom
se počasi spušča
ob južnem pobočju
Begunjščice
in se nad
temnim hladom soteske
dviga proti zahodu.
V velikem travnu
ležim sredi
cvetoče, brenčeče,
zelene preproge
in opazujem
opazovalca.
Z rahlimi gibi dlani
posnemam gibe
sokolovih kril
in zdi se mi,
da sva odsev
drug drugega,
dva papirnata zmaja,
ki nihata v naročju vetra.
... lepa pesem, Marija;) kar vidim vaju, kako sta se ujela "v krogih plavajoč" in se prepuščala svobodi gibanja vsak na svojem področju:)))
Lp, koni
urednica
Poslano:
28. 05. 2018 ob 22:05
Spremenjeno:
29. 05. 2018 ob 19:41
Fajn pesem, zanimiv moment, ko sokola gledaš v očesu nekoga, kot v zrcalu?
.zelo pa zmoti "sinje zrklo" ... ne predstavljam si namreč, kaj bi to bilo- niti anatomsko niti simbolno. Sploh ne v pesmi, ki ni ne zagonetna ne surrealistična ;)
Morda bi šlo v "sinjem očesu"?!
Odlična pesma, Marija, mislim jedna od tvojih najboljih!
LP, Milen
Draga koni,
da, vsak na svojem področju sva se ujela v svobodi ...in bilo je lepo, prelepo.
Hvala za branje.
Lep dan ti želim!
Marija
Spoštovana Lidija,
seveda mi je "oko" čisto primerno, saj je zrklo, tako in tako, le del očesa.
Popravljeno.
Hvala in lepo nadaljevanje dneva!
Marija
Milen,
hvala ti za branje in prisrčno pohvalo.
Zelo me je vzradostila (*_*).
Lep dan ti želim!
Marija
... in iskrene čestitke k podčrtanki za res lepo pesem, Marija!)))
Lp, Breda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!