Možno, da je sreča samo utvara.

Kot stik med zemljo in nebom,

ki do neskončnosti se para.

Ti resničen si.

V vsemu sebe išči,

vse prepleta se.

Si nič in vse.

Si dan in noč,

suša in povodenj,

seme, plod odpadajoč.

Čutenje in otopelost,

strah in smelost.

V mislih imej,

vedno je neka pot naprej.

Krmilo ti imaš,

da z neznanim korakom

zarežeš v čas.

Življenje je.

Ni cilj.

Ne kot,

v katerem boš ždel,

se z namišljeno srečo grel

ali si jo obupno želel.

Boš kot žarnica pregorel.

Življenje je.

Ko si,

da si,

da boš vse v sebi objel,

še preden se boš izpel.

nada pecavar