Kdo je obložil
oblake z mehkim puhom,
da nočejo spustiti sape,
veter se ne premakne,
tako lebdijo naslonjeni
na gladino neba,
gledajo čez rob in ugibajo,
kdo bo prvi slišal,
da je zgoraj tišina,
če tudi prasketajo koraki,
ko lovijo odboje
lastnih senc
od hipotalamusa,
se najdejo takšni,
ki stišajo stopinje.
Zelo lepa meditativna pesem. Večkrat bi morali postati in si zastavljati ta vprašanja, na katera ni odgovora.
Lep pozdrav,
Ananda
Hvala ti, Ananda. To je najbolj mučno, zato se po malem ali na veliko izogibamo temu.
Lep pozdrav, salke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!