izgubljena visim na kraju
kamor sem pripeljana le začasno
zrem v ljudi ki jih ne poznam
pa so mi rekli da bo tu soseda
momljam nerazumljive besede
in le z mimiko
pokažem kaj želim
moje telo je begavo
brez pravih poti
in voditi me mora
roka pripeta na srce
med šapami ihtenja
se zavlečem v sence dreves
kjer svoj jok in krik izmijem
na deblu izobčenja
saj je obljubljeni kraj bil prevara
pokrijem oči z vekami
se naslonim na bolečino
molče polzim v Alzhajmarjev oprijem
v čvrst in neizprosem boj
izgubljanja samega sebe
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!