Ko grom prodre in blisk lovi robove,
se bučno še zvonovi oglasijo,
zamolklo votli zvoki zadonijo
in strah se s tal prihuljeno odzove.
Tako zbudi me v svežem jutru glasba,
ki je posnemala te zvoke glasne
in kakor bi ne mogla med začasne
spet drzno teče nevsakdanja vadba.
Ne mine urica brez te spremljave,
ki polni s truščem dan, ujet v oboke,
od koder šviga jezen blisk v daljave
in ko norosti menjajo preroke,
ne čutim več strahu in ne bleščave,
ugasnem jezo, ki spolzi v zatoke.
O, kako ti lepo tečejo besede soneta, Poetesa Koni. Berem ga počasi, v občudovanju liričnega speva, saj v majih se mehkožuboreči stihi nekako še bolj priležejo ...
Prijeten dan ti želim,
Sašo
... pozornost, mimo katere ne morem, če tako občuti pesnik, ki mu beseda teče še lepše kot meni;)
Hvala za lepe besede, Sašo
in lep dan ti želim,
koni
bravo, koni, teče in odzvanja ;) :)
... ja, platanas, tolče in odzvanja:)
ampak včasih se mora zgoditi kaj nevsakdanjega, da si daš duška z izpovedjo v pesmi:)))
s pozdravi,
koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: koni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!