Sonet št. 62

Kakor da sem tipal sivkaste fasade

zatemnjenih blokov in betežna Šiška

je obstala. Mrzla vpadnica je z viška

zgledala kot smrtno-bolna promenada

 

dunajskih povesti in avtomobili,

kot kočije skremžene buržuazije.

Negibljiv sem zrl v lastne utopije,

tih in sklonjen, da me ne bi opazili.

 

Trotoarji, cestni jaški, kandelabri

so lasje in pege ceste. Jadni gabri

so polomljeni kozolci sredi polja

 

in na oknu medla šelesteča sveča,

izgubljen študent v narisanem vesolju.

Noč je kri, papir oči, telo je ječa.

Peter Rangus

koni

Poslano:
18. 05. 2018 ob 13:07

... in čestitke k še enemu izvrstnemu sonetu v nizu izvrstnih:)))

Lp, koni

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
18. 05. 2018 ob 13:55

Hvala Koni...:) iz tvojih ust se to še posebej lepo sliš:)

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
18. 05. 2018 ob 16:43

pa res fajn ;)

čestitke



Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
18. 05. 2018 ob 18:03

Hvala Irena :)

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
18. 05. 2018 ob 21:13

Sonet, ki te sezuje ...

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
19. 05. 2018 ob 12:43

...še dobro da je zunaj toplo:)

Hvala Lidija!

Zastavica

platanas

Poslano:
21. 05. 2018 ob 21:29

bravo:)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 18. 05. 2018 ob 12:22
  • Prebrano 516 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 225.44
  • Število ocen: 13

Zastavica