Šla je. Samo žareč ogorek na pepelniku pustila.
Glasbo, ki sta jo poslušala, je ugasnila.
Pobrisala je prah in tla pomila.
Na vseh oknih je navojnice spustila.
Ključ, ki si ji ga zdavnaj dal,
je brez besed na tla spustila.
Veliko tvojega je vzela, malo svojega pustila.
Samo odšla je.
Zdaj brez besed pomivaš lonček,
iz katerega sta zjutraj, skupaj, kavo pila.

alineja