Mrakobno jezero brez dna,
gladino bela čer prebada,
z utrinki vrezan strop brez sna,
s soljo prežeti duh propada.
Odtenek črno belih sten,
močnejših kot kaljeno jeklo,
halit – skrivnosten, neiskren,
bolj pisan kot Muransko steklo.
Obsidianov lesk zrcal,
gladina – črta horizonta,
odmev – kričeč razpenjen val,
nevihtnega rjovenja fronta.
Praznina zvoke zaduši,
glas v sencah jezera izgine,
brezzvočje misli ogluši,
sol nože v korneo zarine.
Narahlo šipa vzvalovi,
mehurčki gubajo ravnino,
v globinah šum se izgubi,
slepota staplja se s tišino.
Odlična pesem, ena boljših. Lp M.
Navdušena! Odlična pesem. Bravo! (*_*)
Lp Marija
Odlična pesem! Me popelje v tvoje globine.
Lepo se imej, Luka
Lep pozdrav, salke
Ja najlepša hvala za komentarje, me veseli, da vam je všeč!
LP
V formalno preprosti, a dovršeni pesmi ( rimane štirivrstičnice) nič klišejev, veliko impresije in bogastvo poetskega smisla. Čestitke.
Lp, lidija
Najlepša hvala, taka pohvala, od take mojstrice, mi vedno ogromno pomeni!
LP
Luka, tudi moj poklon:) Tako lepo teče ... vse do globin ... lps
In moj poklon tudi, zelo mi je všeč.
Lep večer,
Majda
Najlepša hvala obema, mi je v čast! :)
LP
Čestitam ti Luka za podčrtanko!
Lep dan in lep pozdrav,
salke
Hvala Salke! :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lorijan (Luka Šturm)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!