POPOLDAN

 

Srečala sva se popoldan,

pihljal si z vetrom,

ki je begal vzporedno z mano,

naprej in naravnost,

četudi nazaj in naravnost.

 

Kot bi gledal izpod oči,

ocenjeval si korake,

katera peta pušča glasove,

med ozkostmi ulice,

poskakujoče v svojem koraku.

 

Bilo se te je moč dotakniti,

ne da bi uzrla pogled,

te iskala,

ko si stal in občudoval

gibe bokov,

ki so hodili

z mano.

 

Višina ti je nagajala pri plesu

spomin te je očaral,

viža pete se je nasmihala,

naravnost vate,

brez, da bi se uzrla.

 

Občudoval si jo

in drugi so ploskali.

 

 

 

Doroteja Vrbanova

Komentiranje je zaprto!

Doroteja Vrbanova
Napisal/a: Doroteja Vrbanova

Pesmi

  • 15. 05. 2018 ob 18:48
  • Prebrano 433 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 92.66
  • Število ocen: 4

Zastavica