… ter vrtam
v gobček
zoglenel od plamenov
in ne čutim

ničesar

vse prazno

brez kakršnegakoli velikega čustva
ali posebne re-revolucije
ali uma ali misli
samo ogaben pulz v žili zaradi tvoje zmečkane glave tja
nekam
v domovanje krtov
kjer žvižganje ne odmeva

globoko tam spodaj je tvoje carstvo
in
zavem se
pač preprostega bistva
da
nismo
tu
za nobeno posebno poslanstvo
samo čakamo na konec
in
med čakanjem čakamo na

še več čakanja

na navdih

navdih za pesem zgodbo
še enega otroka
novo streho škarpo
preureditev okolice
ali rabljen avto ali
novega na leasing

navdih za projekte

da odrinemo pozabo
ki kuka izza vogala
in ne pozablja nikogar

čakanje

in vmes

nič
posebnega

praznine in luknje in krtine

ja predvsem krtine
tam se vse zaključi

nemara tudi začne

tega ne vem

saj nikoli nisem bil mislec ki
bi si znal stvari razjasniti razložiti
obelodaniti
doživeti razsvetljenstvo
ali umsko ali
seksualno
ali duhovno

ničesar ni znotraj

samo neka jama
ki bo postala enaka krtina v kateri si zakopan in

iz nje se bo izkljuval pav
ponosen in našopirjen bo stal
in si mislil
Ne še
Zame pa ne

pa bo tudi njega
prav nič izvrstno
vzelo bitje iz teme

mogoče bo takrat sklonil svojo okronano glavo
se spustil zakopal
razčetveril razkosal in razkrojil

odzemljil

v udarni finaliteti
iz katere ne prepušča sok

in je zelo nepredušno velikodušna
do sprejemanja vsakega
še tako majhnega ali velikega

vsi pristanejo na njenem afteržuru
čuvajo podskrivnost
življenja
ter njegov droben tisk

skrivajo spomin
na neko končano dejanje ki nima kaj več smisla
od cvetenja macesna

a
tega
nihče ne izusti ker
vsi to vedo in si preprosto odškrnejo jezik
in
čivkajo duhove iz krtin

nad njimi pa

ptice in petelini in
nerazvajene mačke
naznanjajo jutro
ki se
mogoče nikoli
ne obarva s soncem

naprimerjanez