V polje maka bom zbežala,

žalost v dežju temeljito izprala

in čakala,

da radost bo do mene priplesala.

V polje maka se bom skrila,

strahove vetru prepustila

in čakala,

da z zaupanjem bova si roke podala.

V polje maka bom pridrvela,

jezo odločno stresati začela

in čakala,

da umirjena bom v nov dan vstala.

V polje maka vrečo bom privlekla,

vse skrbi z veseljem ven izvlekla

in čakala,

da bom čisto lahka stala.

V polje maka bom pritekla,

bolečino z veseljem slekla

in čakala,

da brez ran v svet se bom podala.

V polje maka bom pristopicljala,

sramu bom roko v slovo dala

in čakala,

da bo nežnost me obdala.

V rdečo svilo se bom zavila,

v polje maka hvaležno bom stopila.

Skupaj bova se zibala,

si sladkosti neumorno šepetala

in se v pesmih poiskala.

nada pecavar