NEPOKORLJIVA DUŠA
Čeprav se ne trudim spremeniti nazore
s kapitalizmom preplavljene naše rodove,
me še vedno opominjajo sanje globine,
da je duhovnost najlepši sistem.
Sen mi oživlja prikrite resnice
nebeški pojavi v razcvetu pojo,
angeli čuvajo radovednost človeka,
da ne bi razkrival, kar ni za nebo.
Za nami so vsa preživeta tisočletja,
ljubezen še vedno vodi srce,
čeprav se pohlep nadvse trudi,
da bi prigrabil še te želje.
Nadziram prihodnost z vero v duši,
ki naj bi skrbela predvsem za žene,
one edine nosijo v sebi,
baklo resnice božjega dne.
Na svetu žive duhovna bitja,
umetna znanost bi hotela še njih,
a duša človeka je vzvišeno seme,
je kot v poeziji asonanca za me.
Govorim o resnici, ki jo le malo njih razume, ker so obdani s svojim naučenim znanjem iz katerega vidijo le sebe. Hvala za izrazno čustveni preboj tvojih razmišljanj o pesmi. Tomi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!