Duri zaškripljejo
vonj po kavi se plazi na dvorišče
zavese zaplahutajo
ples nevest jutranjega sonca
nočni metulj
nemo otrpne v špranji na zidu
pravljični škrati
tiho zaprejo vrata v sanjski hram
vse je mirno, slišim le
zehanje sonca
ki predrami še tebe
da nežno priplaziš se mi za vrat.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!