obilje slastne jedače
za ped odmaknjene
je pred njo
pripeta na steno
podzemnih jam
ječi
večno lačna
vezana na količek
z verižico
okoli gležnja
se kot velik cirkuški slon
v nedoumljivi stiski
naučeno nemočna
pozibava
na mestu
žal mi je te deklice
s sklonjeno glavo
v zgrbljenem telesu
zgodnje jeseni
mnogim povezujejo oči, da ne odrastejo, čeprav govori videz drugače
za užitke drugih
kje je tu tista slavna izbira, ki je dana nam, ljudem
objem
pi
Ja, pi, življenje je mestoma še vedno kruto. Hvala za tvoj komentar!
vračam objem,
Petja
čeprav je slonica zame tudi prispodoba za mnoge, ki so se postarali z zakrnelim otrokom v sebi, ki pa še zmeraj diha, ne morem mimo resničnosti, ki zasužnjuje živali, za nekake užitke ''bolj pomembne'' vrste
urednica
Poslano:
08. 05. 2018 ob 15:36
Spremenjeno:
08. 05. 2018 ob 15:37
dobra:
tole bi popravila
v nedoumljivi "stiski apatije"
(kaj naj bi to bilo? stiske apatije ni. ko postaneš apatična, nisi več v stiski, takrat ti je vseeno
predlagam takole, da bo zaporedje stanj, najprej stiska, potem apatija
v nepredstavljivi stiski
apatična
lp, L
Meni cirkus ni bil nikoli všeč. Nad klovni nekako nisem navdušena, še manj pa lahko uživam ob predstavi živali v ujetništvu. Pi, hvala, ker si pisala "pod mojo pesem".
Poslano:
08. 05. 2018 ob 17:54
Spremenjeno:
08. 05. 2018 ob 18:09
Zdravo Lidija, najbrž res ne gresta skupaj, stiska in apatija. Morda bi lahko napisala " v nepredstavljivi stiski prisilne negibnosti",ampak to ne bi bilo čisto točno,ker se slon vseeno pozibava sem ter tja. Ali pač?
Besedo apatija sem kar izpustila. Kako se ti zdi?
deluje :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!