Vroče mi je, kot vsa poletja.

Znova tečem okoli še en krog.

Kdo bi vedel kolikokrat že,

morda je zadnji.

Ne vem katere besede

bodo zadnje in kdaj.

Pedalo je že utrujeno

in sedež je že zdelan.

Nabijam leta.

Sonce me znova žge.

Ne ravnam ceste,

znova me premetava.

Plešem zadnje kroge

in bog mi odšteva čas.

Jaz pa še kar zaletavo.

Hujšam kot da se pripravljam

na lepotni zadnji krst.

Počasi odhajam.

Med tiste ki mirujejo.

Ki več nič ne rečejo.

Ki več nimajo komentarjev.

Niti ne upajo na jutri.

Veter piha zadnje piše.

Rože cvetejo isto kot lani.

Vse je tako kot desetletja nazaj.

In kot bo za mano tisočletja naprej.

Lahko končam.

Samo še pozdrav pomladi

samo še misel da bilo je lepo

da se ne pritožujem

in vse je u redu

času se ne mudi

ker se ne izteka

nobeni uri

nobenem soncu.

IŽ-lev