Tik, preden zjutraj sonce v bledo svetlobo naredi zlati rez, odhajajoča noč iz baržunaste malhe, po bilju našega vrta raztrosi kapljice rose.
Sedaj ves vrt mežika in se nasmiha magnoliji, ki razkazuje razkošno obleko, posuto z vodnimi biseri, lesketajočimi v odtenkih živega srebra.
Svet je včasih lep, da boli. Preveč, da bi tak lahko tudi ostal.
Počasi se kapljice utrnejo, otresejo na tla, ali pa se oprimejo sončevih jader in zaplujejo v modrino.
cvet magnolije
utrne kapljo rose -
napaja zemljo
Sem ostala brez besed. To največ pove, ne? lps
Hvala, draga platanas,
veseli me, ker tvoja tišina govori zelo zgovorno ...
lep, sončen dan ti želim
Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!