Kosmi vate prekrijejo turkizno platno
in zadušijo žarečo svetilko.
Iz njih se vsujejo majhni kristali finega porcelana.
tišina ... tišina
Režem razdalje z nesigurnimi koraki,
ki se pogrezajo v škripajoče sipine drobcenih koral.
Pogled kvišku ...
tišina ... tišina
Zaman iščem konec te ledene beline.
Izgubim se zgoraj, kjer se rojeva zima.
Tam čisto na začetku, v jaslih sivega bombaža.
V neokrnjeni zimski pokrajini res oglušimo in oslepimo ... Kako izvirni in prelepi opisi!
Lp,
Ananda
Me veseli, da ti je všeč! Edino tematika je mogoče malce neprimerna, na trenuten letni čas... :)
Ha, ha, res me je malo presenetil sneg v aprilu, sem se vprašala na katerem polu se nahajaš. :)
Pesem kot zima, kosmi kot sneg ali prispodoba nečesa kar zakriva, da ne vidimo. Všeč mi je izraz, sporočilnost.
Luka, lep pozdrav,
salke
Me veseli, da je tudi tebi všeč, Salke! ... pa brez skrbi, sem na severnem polu ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lorijan (Luka Šturm)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!