Bela slepota

Kosmi vate prekrijejo turkizno platno

in zadušijo žarečo svetilko.

Iz njih se vsujejo majhni kristali finega porcelana.

 

tišina ... tišina

 

Režem razdalje z nesigurnimi koraki,

ki se pogrezajo v škripajoče sipine drobcenih koral.

Pogled kvišku ...

 

tišina ... tišina

 

Zaman iščem konec te ledene beline.

Izgubim se zgoraj, kjer se rojeva zima.

Tam čisto na začetku, v jaslih sivega bombaža.

Lorijan (Luka Šturm)

Ananda

Poslano:
24. 04. 2018 ob 21:10

V neokrnjeni zimski pokrajini res oglušimo in oslepimo ... Kako izvirni in prelepi opisi!

Lp,

Ananda

Zastavica

Lorijan (Luka Šturm)

Poslano:
24. 04. 2018 ob 22:00

Me veseli, da ti je všeč! Edino tematika je mogoče malce neprimerna, na trenuten letni čas...  :)

Zastavica

Ananda

Poslano:
24. 04. 2018 ob 22:50

Ha, ha, res me je malo presenetil sneg v aprilu, sem se vprašala na katerem polu se nahajaš. :)

Zastavica

salke

Poslano:
25. 04. 2018 ob 07:53

Pesem kot zima, kosmi kot sneg ali prispodoba nečesa kar zakriva, da ne vidimo. Všeč mi je izraz, sporočilnost. 

Luka, lep pozdrav,

salke

Zastavica

Lorijan (Luka Šturm)

Poslano:
25. 04. 2018 ob 18:24

Me veseli, da je tudi tebi všeč, Salke! ... pa brez skrbi, sem na severnem polu ;)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Lorijan (Luka Šturm)
Napisal/a: Lorijan (Luka Šturm)

Pesmi

  • 24. 04. 2018 ob 19:33
  • Prebrano 503 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 154.73
  • Število ocen: 8

Zastavica