Ni res, da se ponoči spi

Ni res, da vsi spimo

kot tudi ne da vsi tavamo

in se odbijamo od štirih sten

s počasnimi koraki

da ne zbudimo sostanovalcev

nekateri  zaspimo

kakšno urico podnevi

ker vročina zunaj ubija

a hlad med stenami

še vedno prijetno deluje

in mi zapre oči

ne gleda ali je dan ali noč

še bi spala

a mi je zmanjkalo sanj

ali pa več nimam dosti domišljije

in ne zmorem sanjati

nekaterih tretjih svetov

ki niso nič drugačni

razen prvega dneva

ko osvajaš prostore

kakor v muzeju

in misliš da čas je drugačen

od tistega ki si se ga že navadil

a nič ni drugače

tema je iste barve

in povsod je luč

brez katere ne gre

ne bo velikih besed

ko se zbujam sem samo še ena

od tistih ki ponoči kot za čtivo ne spijo

ampak so budni dokler oči

znova ne rečejo lahko noč

pa čeprav samo za eno uro

čutim hlad noči

tega ne morem pregnati

to zmore samo sonce

a ponoči vsa spijo

gledam na ekran

skušam uloviti velike besede

a pišem samo o noči

o takšni kot jo poznam

temni in hladni

toliko svetli

kolikor moči ima žarnica

samo toliko

IŽ-lev