kdaj misliš da bova nehala
gledati kakor otroka
in se spustila
v roke brezdelja
v kroge pekla
ki mu pravijo realnost
kdaj misliš da bova dovolj
taka kot sva
nasmejana
in naju bodo ljubili
dve siroti
v objemu življenja
kdaj misliš da bova končno
s hrbta pognala krila
in se odlepila
od žgočih tal mokrega peska
hite proti morju
lahko tudi tečeva če te je strah
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: um
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!