Težke naloge si se lotil, orfej, napisati sonetni venec. Izrekam ti priznanje, da si ga pripeljal do konca. Iz lastnih izkušenj pa ti lahko povem, da je občutenje trenutka, ko se ti zdi, da si zadano nalogo opravil, varljiv. Če prideš do konca take pesnitve, je to namreč šele začetek dela, ko pride na vrsto brušenje. In le redki sonetni venci so izbrušeni skoraj do popolnosti. Jaz npr. potem tako delo odložim za leto dni, pet let, deset let ... S tako pridobljene razdalje se šele vidi, kje in kako se da pesnitev še izboljšati. Ali pa moraš biti genij, kot je bil pri nas Prešeren, da lahko vse skupaj opraviš v krajšem času. To pa midva zagotovo nisva.

Lep pozdrav in mnogo dobrih želja za nadaljnje delo ti želim, M.

P.S. Pozor, naslov je zatipkan.

Lep pozdrav,

da, naloga je bila vse prej kot lahka in tudi sam vem, da venec še zdaleč ni popoln. Mogoče ga mi bo čez nekaj let uspelo izboljšati.

Veliko pesniškega navdiha in vse dobro.

Orfej

Orfej, pridružujem se čestitkam in tudi Matjaževim mislim. Vsekakor izjemno težko delo, ki si ga opravil, in se boš še vračal - naj bo vsako vračanje ustvarjalno in naj te ne izmuči.

Lp, Ana