XII
Izbran naprej v svinčeve brloge
sprehaja Alessandro v Napolju
se, besnéč ko tára klinjajoč pretoge
zakane, božji srd, prekletstvo molja
ki žre prizore sladkosti zakona
greši povprek, ugled njemu izbija
nevreden biti mravljega poklona-
ta níče, uš, življenjska polomija.
Poiskal bo, ki drugemu pripada
Fiono zalo, tekmeca ženico
želečo druga vreči v zemljico,
da pomnil bo, ta glista iz prepada
v solzah blatil se, proseč sramboge
trpeč sladkosti níčevosti vloge.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: orfej
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!