Obraz,
prislonjen
v dlani
razprtih rok
in bolečine
te noči,
ko gre
na jok,
žerjavice,
ki tli,
vedrina
moje duše
še kar spi,
je ni
in je ne bo
ob bok,
kjer že tako
bolezen ždi,
nihče in nič
ne marata me
rima mi beži,
realnost
čakajočih dni,
novice,
ki to ni,
a pride,
sama,
ko se njej
zazdi,
da mora,
ko objame
in pusti
globoke
mi sledi,
dokler pogodbo
sem podpisal
svojih dni …
by Mikla
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mikla
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!