NIHČE ME NE MORE REŠITI
Povsod okrog raste
negibna grožnja,
višava okamenelega časa,
ki zavrača vsako puščico žarka.
Nad mano zoženo nebo
diha z eno nosnico.
Tu ni prostora za dva.
Valijo se hrumeči spomini.
Rdeča podtalnica nevarno šumi.
Dokončno neskončna resnica –
tvoja so usta brezno brez dna
in tvoj jezik odskočna deska
v svobodni izbiri mojega pada.
Nihče me ne more rešiti.
Človek sem in moram biti
sama sebi most.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
- 26. 04. 2009 ob 12:02
- Prebrano 828 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 330
- Število ocen: 10
