Potovali sva
med dežjem,
morjem
in prerijo,
puščavo
in vetrom
in soncem
sami
v gluhi samoti
v buhtečih razgledih,
v razmočenih rokavicah.
Med strelami
je trkal
po vizirjih,
oznanjal srkajoče
eteričnosti
presušenega grmičja,
zemlje in trav.
S silo
sva
skozi
plohe in vetrovja
prodirali.
S silo
sva
znova
v vzhajajočo samoto
na dnu pečine
pristali
kakor galeba
na drugi strani
senc in podorov.
Zanimiva pesem, morda bi premislila le o naravnem vrstnem redu besed v njej, npr.
S silo
sva prodirali
skozi
plohe in vetrovja
prodirali.
Morda bi razmislila tudi o prelomu verzov (mora biti pesem tako razlomljena?).
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelyn
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!