V

    Odpre naj čutje, revež, ti v hipu

svetnica, ki Hunu je sezula

želenja čevlje sramvajoč otipu

     Tengríje križu brambo stat', Uršùla!

      Giovanna, kak srce nevmorno bije

       v čast neznancu, Napolskem Fokléju,

         ki dramam ne, korajžnostim Eneju -

         kosit ne more Vergilove Eníje;

       al' krog Evrope, Afrike, Azíje

         mladen'ča lepš'ga, jasniga pogleda

          mladen'ča njemu, vredniga Elzije

              človeku najti ni - se vsak zaveda,

              ki vdre v misli rožne, hrepeneče,

                 mostove trdne prek močvar nesreče.

orfej