Po človeško
Lomljenje besed
od lepih pozdravov
pa vse do živega trnja
____________________
Komu naj odžagam vejo
da bo imel svoje tiho delo
s sestavljanjem podstavka
da bo lažje čepel nad tlemi
komu moram požugati
da bo znal ceniti drage trenutke
ker se ne zave da je vse enkratno
da so dnevi neponovljivi
od večnosti dani
kdo se bo končno zavedal
ali še boljše kdo bo upal priznati
da čas ni igranje s pokopavanjem
ampak življenje ki daje
plazim okoli zaprtih vrat
dan me sprehaja
od enega kota do četrtega
in vrata so edini izhod
skozi katere prehajam
v zunanji svet
ko prsti in besede ubijajo
zavoljo lastnega preživetja
klinc za vse res ni prostora
zato premikamo še vedno frnikole
in se dvigujemo iz živega blata
ogabno ampak človeško
nelepo ampak vsakdanje
a kdor ima veliko besed
ki ležejo in pomirjajo
ta je bog dobrih misli
ki daje brez jemanja
Krasna, jo takoj vzamem, celo, vsako besedo;)) Enega škrata moraš pa verjetno ven nagnati ... zadnja kitica - veliko besed. Naj te dan prijazno sprehaja, S:)
Poslano:
11. 04. 2018 ob 07:14
Spremenjeno:
11. 04. 2018 ob 07:16
platanas dobro jutro
Vesela sem, da bereš in da ti je všeč. Hvala ti, bom popravila, zdajle.
Dnevi so namenjeni lepotam, ki jih vidimo in čutimo, ni tako.
Lep pozdrav S., Irena
Irena, prekrasna pesem o nepotrebnem nasproti zaznavanju trenutkov, ki štejejo kot pot in ne toliko cilj.
Lep dan ti želim.
salke
salke dobro jutro
Všeč mi je, da tudi preproste besede sežejo, to me veseli.
salke hvala ti, ker si prebral pesem in hvala ti za tvoj komentar.
Ja, tudi takšne so poti...do cilja.... .
Lep pozdrav, Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 11. 04. 2018 ob 05:22
- Prebrano 445 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 161.1
- Število ocen: 11