IV

Rotitvam zmučenih roka poganstva

srčnò pobegnil rad bi, Federigo

Tersata onstran tje v Barbarigo

in dalj z Apeninov'ga zemljanstva.

V kraje, kjer doseči te ne more

Narcise prst; lepotnice Fione,

ki volja dajati z mrakom zore

zabavam, plesu in tebì zakone.

Mladen'č neumni! Sužnjen Hadovini

Kalipsi klanjaš se vsiljivi,

ki nji ti mar si  kolik' mrhovini

medvedu 'žrešni šapi iztezljivi

po medu, zlatnim, srebru in nakitu -

odpre naj čutje, revež ,ti v hipu! 

orfej