ob tisti uri ko sem najbolj sama
ko je le povožen vrabec še sredi ceste
ob tisti uri te tako zelo pogrešam
ob tisti uri v dnu duše kljuje
zvoni in predira trnje skozi rebro
ob tisti uri se na pordelih mestih
ne utiša bolečina
le v labirint obupa se vpne moje telo
ki sprašuje
koliko prostora je še do zvezd
koliko da se najini duši pomešata
ker se utapljam od čakanja
Levček, ostanem brez besed,
toliko bolečine čutim.
hvala koni brez besed se podamo naprej skozi življenje oziroma z besedami na pesem.si in ko izustiš je veliko lažje
lp, M
Mateja, ko hrepenenje dušo objame, naj sla ti stihe nežne vname ... :-) Lepa pesem!
S pozdravi,
Sašo
Hvala Sašo
pozdrave tudi tebi
lp, M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!