II.
Morale, bede, nižanja tlačanstva,
zavesta ona v soju mesečine
se, kadar Kúpido strelice zine
plamteč v srce divjega pregnanstva.
Giovanna cvetna milega obraza,
ki dvajset dve dopolnila pomladi,
uzre se vanj, Usodin'ga ukaza,
mladca zal'ga Federiga v nadi
in že srcé goreče zanj'ga vneto
kot ogenj, ki najdoč poleno zrase
visoc'ga plam'na Feliksu zagreto.
A zlodej! Zdej spomin na zdanje čase
miru ne daje, mladima lepote -
obljube lažne ničeve porote.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: orfej
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!