Trnova pot

v črni ciganski pesmi

se prikaže smeh

________________

Nihče se bolj se nasmeji

bolečini ki razdeja

bolj kot cigan

nihče nima smisla

da iz lastnega joka

pokaže svetel nasmeh

kot bi mazohist

tekmoval

koliko bolečine zdrži

Ko to tamo pjeva

gledam že leta

a še vedno je nasmeh

v isti duši

kjer čutim cigana

kot cigan zagleda

pred seboj bel obraz

in čaka

kdaj bo spet zajokal

a glej ga

bolj ga tepeš

bolj se smeji

na videz nasmejan

v duši potolčen

od bledih civilistov

apatičnih na smeh

apatičnih na jok

le oči gledajo

in komaj še živa misel

tiho sodi

tepi tepi me

bledi hudič

ti si resen

kot črna smrt

ki vsaki dan

vztrajno trka

na vrata

ko odprem piramido

se oblečem v zlato

in za večno zaspim

kar ni moje

puščam

samotno in brez pogleda

in že davno brez besed

ker ga boli

IŽ-lev