Uspelo ti je.
Vedno bom šepetal tvoje ime. Kadar me bo bolelo in ko mi bo lepo. Boš na konici jezika. Šepet. Ko bom umiral.
Pozabila sem. Le, ko sem zjutraj odpirala veki in sta bili težki. Kot tisti svinčeni april. In sem pod njima zagledala morje. Me je prešinilo. Da ni kalno. Uspelo ti je. Pozabila sem.
Nisi!
Jaz sem brez ust.
Tako lepo in resnično, da zareže do kosti.
Lep pozdrav,
Ananda
Dialoškost, ki teče skozi pesem, spaja dva pola (ali bitji) v posebno soodvisnost, tako znano, in vendar posebno ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: flo
- 05. 04. 2018 ob 18:39
- Prebrano 655 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 96
- Število ocen: 6