MODRI CVET / akrosonat

Modra bo, modra bo črna noč
v tihem veselju jo bom objel
saj bom med vsemi izbran za to
ko bo na nebu ugasnil dan
v mislih razblinjen bo zadnji dvom
v prsih utišan utrip srca
ko brez glasu bom zapel refren
v tihi odjek, ki se ne konča
ogenj modrosti bo plamenel

 

Ogenj modrosti bo plamenel
modra bo, modra bo črna noč
duh me bo v čarni ovoj odel
in me zalival z lučjo temin
z žarom vesolja me bo ogrel
v kozmično seme me spremeníl
seme, ki pelo mi bo v slovo
žarek pognalo bo iz kali
dolga bo, dolga njegova pot

 

Dolga bo, dolga njegova pot
v daljne globine bo posijal
modra bo, modra bo črna noč
občudoval jo bo brez oči
s sijem pobožal ji bo telo
čutil, kako ga objem temní
rasel bo vanjo in se ji vdal
v steblo rastline se bo strdil
rasel bo v večnost, nad vrh neba

 

Rasel bo v večnost, nad vrh neba
kjer ni lepo niti ni grdo
kjer se vesolje ne lesketa
zvezde in sonca več ne žaré
ni ne hladnó niti ni topló
steblo pa raste, a kam, ne ve
modra bo, modra bo črna noč
liste svetleče razprl bo cvet
izpod vesolja bo črpal moč

 

Izpod vesolja bo črpal moč
iz globočine, ki nima dna
tam s koreninami srkal bo
modro gnojilo iz belih lun
modra bo, modra bo črna noč
ko bo dehtel kot vesoljni duh
in modrolistnati nadvladar
oče bogov, gospodar miru
cvet, ki bo zrasel čez rob sveta


Cvet, ki bo zrasel čez rob sveta
z listi se sklonil bo nad gorje
ki ga življenju zavdaja čas
z modrim pelódom posul zveri
z vonjem ljubezni zatrl bo strah
krutost, mamljivi urok krvi
moč bo človeški norosti vzel
kadar ljubezen se izgubi
v vetru bo plesal in zadehtel

 

V vetru bo plesal in zadehtel
rasel bo v večnost, nad vrh neba
tja, kamor bivanje več ne sme
v prazni temini bo kakor luč
modro svetlobo nad vse žarel
svetil na pot izgubljenih duš
ki so zašle v lažni lesk zlata
saj le modrost mu odžeja um
eter ga hrani v vesolju sna


Eter ga hrani v vesolju sna
tam, kjer nikdár ne bo ovenel
rasel bo v večnost, nad vrh neba
s cvetnimi listi bo vse prekril
ko bo resničnost od tod odšla
in bo za pesnika čas minil
ko mu bo zmanjkalo vseh besed
ker se bo sončne luči napil
tukaj se bo razprostrl cvet

 

Tukaj se bo razprostrl cvet
  Eter ga hrani v vesolju sna
   V vetru bo plesal in zadehtel
     Cvet, ki bo zrasel čez rob sveta
        Izpod vesolja bo črpal moč
         Rasel bo v večnost, nad vrh neba
           Dolga bo, dolga njegova pot
             Ogenj modrosti bo plamenel
               Modra bo, modra bo črna noč.

maatjazh

Sašo Zorc

Poslano:
02. 04. 2018 ob 06:50
Spremenjeno:
02. 04. 2018 ob 04:50

Izredna stvaritev, spoštovani poet Matjaž. Berem, se sprehajam med besedami, se vračam na začetek in ... me spet spontano potegne nazaj čez planje in obzorja čudovitega besedišča ... 

Lep pomladni dan ti želim,

Sašo

Zastavica

triglav

Poslano:
02. 04. 2018 ob 07:57
Spremenjeno:
02. 04. 2018 ob 05:57

Matjaž

Še ena tvojih čudovitih pesmi, ki jih berem in berem in si vedno znova želim, da ne bi bilo še konca.


Ogenj modrosti bo plamenel

z žarom vesolja me bo ogrel

moč bo človeški norosti vzel

v vetru bo plesal in zadehtel

s cvetnimi listi bo vse prekril

ko brez glasu bom zapel refren


To pa je kratek povzetek, z mislimi in besedami, ki mi veliko pomenijo.


Lep pozdrav 

Marija


Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
02. 04. 2018 ob 09:28
Spremenjeno:
02. 04. 2018 ob 07:28

Matjaž!

Kako modra ...in modra :)...in lepa....


Pozdrav,

Majda

Zastavica

levcek

Poslano:
02. 04. 2018 ob 09:44
Spremenjeno:
02. 04. 2018 ob 07:44

res prava mojstrovina čestitke

lp, M

Zastavica

koni

Poslano:
02. 04. 2018 ob 10:31
Spremenjeno:
02. 04. 2018 ob 08:31

Iskrene čestitke k "modremu cvetu", k pesmi, ki jo odlikujeta vsebina in avtorsko prirejena oblika akrosonata!

Matjaž,

"... tukaj si že razprostrl cvet,

cvet, ki je zrasel, čez rob sveta,

z žarom modrosti nas je objel ..."

Splača se poglobiti v razlage, ki si nam jih namenil z zapisi v delavnici!

Poskrbel si za sončno jutro in želim ti, da te popelje v sončen dan!

S pozdravi,

koni


Zastavica

platanas

Poslano:
03. 04. 2018 ob 06:51
Spremenjeno:
03. 04. 2018 ob 04:51

Cvet, ki bo zrasel čez rob sveta
z listi se sklonil bo nad gorje
ki ga življenju zavdaja čas
z modrim pelódom posul zveri
z vonjem ljubezni zatrl bo strah
krutost, mamljivi urok krvi
moč bo človeški norosti vzel
kadar ljubezen se izgubi
v vetru bo plesal in zadehtel

Komaj čakam, da zraste tak cvet tudi v realnosti, tu že trosi modri pelod ... izjemno, lps

Zastavica

maatjazh

Poslano:
04. 04. 2018 ob 00:35
Spremenjeno:
03. 04. 2018 ob 22:35

Hvala vsem, ki ste pesem prebrali in mi dali vedeti, da vam je bila všeč!

Lp M.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
04. 04. 2018 ob 13:38
Spremenjeno:
04. 04. 2018 ob 11:38

Krasen modificiran akrosonat, asonance namesto rim prezračijo misli pot! 

Lp, lidija

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

maatjazh
Napisal/a: maatjazh

Pesmi

  • 02. 04. 2018 ob 01:37
  • Prebrano 641 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 295.1
  • Število ocen: 12

Zastavica