Modra bo, modra bo črna noč
v tihem veselju jo bom objel
saj bom med vsemi izbran za to
ko bo na nebu ugasnil dan
v mislih razblinjen bo zadnji dvom
v prsih utišan utrip srca
ko brez glasu bom zapel refren
v tihi odjek, ki se ne konča
ogenj modrosti bo plamenel

Ogenj modrosti bo plamenel
modra bo, modra bo črna noč
duh me bo v čarni ovoj odel
in me zalival z lučjo temin
z žarom vesolja me bo ogrel
v kozmično seme me spremeníl
seme, ki pelo mi bo v slovo
žarek pognalo bo iz kali
dolga bo, dolga njegova pot

Dolga bo, dolga njegova pot
v daljne globine bo posijal
modra bo, modra bo črna noč
občudoval jo bo brez oči
s sijem pobožal ji bo telo
čutil, kako ga objem temní
rasel bo vanjo in se ji vdal
v steblo rastline se bo strdil
rasel bo v večnost, nad vrh neba

Rasel bo v večnost, nad vrh neba
kjer ni lepo niti ni grdo
kjer se vesolje ne lesketa
zvezde in sonca več ne žaré
ni ne hladnó niti ni topló
steblo pa raste, a kam, ne ve
modra bo, modra bo črna noč
liste svetleče razprl bo cvet
izpod vesolja bo črpal moč

Izpod vesolja bo črpal moč
iz globočine, ki nima dna
tam s koreninami srkal bo
modro gnojilo iz belih lun
modra bo, modra bo črna noč
ko bo dehtel kot vesoljni duh
in modrolistnati nadvladar
oče bogov, gospodar miru
cvet, ki bo zrasel čez rob sveta

Cvet, ki bo zrasel čez rob sveta
z listi se sklonil bo nad gorje
ki ga življenju zavdaja čas
z modrim pelódom posul zveri
z vonjem ljubezni zatrl bo strah
krutost, mamljivi urok krvi
moč bo človeški norosti vzel
kadar ljubezen se izgubi
v vetru bo plesal in zadehtel

V vetru bo plesal in zadehtel
rasel bo v večnost, nad vrh neba
tja, kamor bivanje več ne sme
v prazni temini bo kakor luč
modro svetlobo nad vse žarel
svetil na pot izgubljenih duš
ki so zašle v lažni lesk zlata
saj le modrost mu odžeja um
eter ga hrani v vesolju sna

Eter ga hrani v vesolju sna
tam, kjer nikdár ne bo ovenel
rasel bo v večnost, nad vrh neba
s cvetnimi listi bo vse prekril
ko bo resničnost od tod odšla
in bo za pesnika čas minil
ko mu bo zmanjkalo vseh besed
ker se bo sončne luči napil
tukaj se bo razprostrl cvet

Tukaj se bo razprostrl cvet
  Eter ga hrani v vesolju sna
   V vetru bo plesal in zadehtel
     Cvet, ki bo zrasel čez rob sveta
        Izpod vesolja bo črpal moč
         Rasel bo v večnost, nad vrh neba
           Dolga bo, dolga njegova pot
             Ogenj modrosti bo plamenel
               Modra bo, modra bo črna noč.

maatjazh