Naj vidim tvoje dlani, mlada gospa.
Naj vidim, kako dolgo boš še uživala.
Vdrli so ti v stanovanje, dnevnike so ti pobrali.
Zdaj bodo v tujih deželah kot pesniki gostovali.
Etanolovi hlapci pa jočejo,
sodniki smodnika hočejo,
igra se prvi podaljšek,
nato se igra konča.
Kdo še upa podvomiti
v prislovično vzgojo srca?
Naj vidim tvoje dlani ...
dlani mi pokaži, gospa!
Dobra se mi zdi tale, ki iz vseprostorja (družbe) izvzame zgodbo, ki s simboliko prinaša pomenljivost usode. Determiniranost v brezizhodnosti zaradi prešibkega poguma?
Sicer pa - ja ... zakaj se trudim interpretacijo?
:)
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krajnc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!