LJUBLJANA / akrosonat
Ljubezen, mokra in iskriva
je v toplih kapljicah žarela,
pod njo je spala plodna njiva,
krog nje so sanjala drevesa,
še tam, kjer svoje bistvo skriva,
so jo objemala telesa.
Vznemirjena je z iskro vnela
kristal soli na dnu očesa,
jasnino je v zlato odela.
Jasnino je v zlato odela,
za njo pa noč srebrno siva
v tišini pesem je zapela.
Meglice so se razpršile,
svetloba v prah je izgorela.
Iz senc so vstale štiri vile,
Dogana, Maja, Vesna, Živa,
in skrivni rek izgovorile,
umetnost gola ga razkriva.
Umetnost gola ga razkriva:
pod Krimom zasejal je hrano
v močvirna tla in šotna tkiva;
iz blata vile so spočele
še prvoselca poželjiva,
prašiče, ribe in čebele
za lačno svakinjo Morano.
In ko so tisoč let preštele,
- bleščeč oblak motrí Ljubljano.
Bleščeč oblak motrí Ljubljano:
od blata mastna in lepljiva
se ugreza v polje razmehčano,
Ljubljančani pa goloriti
si zazidavajo poljano,
pijani in nikoli siti.
Umazance le dež umiva,
ljubezni nočejo častiti,
lepota se v zidove skriva.
Lepota se v zidove skriva,
zaupanje je razprodano,
zatrti strah pod srci biva.
Zavist je zaklenila vrata,
za njimi zver neukrotljiva,
krivična, kruta, a bogata,
si liže pozlačeno rano,
medtem ko njena vest kosmata
ječi, kot da je vse požgano.
Ječi, kot da je vse požgano,
a vendar je Ljubljana bela
postala mestece prostrano:
ob ulicah stoje palače,
krasijo jo sadovi dela.
A če pogledaš jo drugače,
ti bo po nafti zasmrdela,
kot alkoholik od pijače,
asfaltna reka osivela.
Asfaltna reka osivela
pokriva zemljo prekopano,
spod nje je rodnost izpuhtela,
zato pa v spalnicah kraljuje
ljubezen slastna in vesela!
V Ljubljani ni še slajše nuje
kot sladostrastje neugnano,
in kar bilo je temu tuje,
naj bo v pretelost zakopano!
Naj bo v preteklost zakopano,
kar je Ljubljana pretrpela
in blagi čas je skril pred mano,
kako so vrinili v naravo
v davnini že načrtovano
postajo, tržnico, trdnjavo,
kako je srečna zacvetela,
ko pod deročo reko Savo
antično mesto noč je vzela.
Antično mesto noč je vzela,
Naj bo v preteklost zakopano!
Asfaltna reka osivela
Ječi, kot da je vse požgano,
Lepota se v zidove skriva.
Bleščeč oblak motrí Ljubljano,
Umetnost gola ga razkriva;
Jasnino je v zlato odela
Ljubezen, mokra in iskriva.
Velemojstrska pesniška umetnina, Matjaž, spoštovani Poet 21. stoletja! :-)
Lepo pozdravljen,
Sašo
Najlepša hvala za tako vzpodbuden kompliment, kolega Sašo!
Lep pozdrav, Matjaž
Čestitam Matjaž, izvrstna pesnitev. Mi je zelo všeč:)
Lep pozdrav, salke
Vanserijska lepota poezije! Bravo.
lp
Jagoda
Hvala, Salke in Jagoda. Lep pozdrav iz Ljubljane! - Matjaž
Ne vem, če se je že kdo z besedo tako mojstrsko poklonil Ljubljani ... moje občudovanje in čestitke,S
krasno in neprisiljeno, super teče, naravno in gladko. Še enkrat hvala, da si tole formo prinesel v delavnico, maatjazh!
LP, lidija
Platanas, gotovo se je še kdo ... Hvala!
Lidija, tudi tebi. (Kako naj pa jaz podčrtam tvoj akrosonat? ;-)
Lp Matjaž
Spoštovani pesnik Matjaž,
ko si v delavnici z akrostihom zaokrožil pesem Ljubljana, si zapisal: "Doslej sem jaz vodil pesem, od tu bo pa ona vodila mene".
Z iskrenim občudovanjem in čestitkami k objavljeni in s črticami izpostavljeni izvrstni pesnitvi, si upam trditi, da odslej ne bo več vodila samo tebe, ampak tudi številne ljubitelje poezije, ki so jo prebrali in ti čestitali.
Še enkrat hvala za lepo pesem, za zgledno vodenje delavnice in za možnost, ki si jo tudi na tem spletišču ponudil željnim in voljnim za poglabljanje in pridobivanje novih pesniških veščin.
Z lepimi pozdravi,
Breda - koni
Uau, mojstrska! Iskrene čestitke! Z akrosonati po poti največjih naprej... ;-)
Breda - koni,
s to delavnico ne bi bilo uspeha, če ne bi v njej sodelovala tudi ti.
Lp M.
Hvala za čestitke, Katarina J., in lepo pozdravljena! - M.
Tudi moj poklon in čestitke, Matjaž!
lp, ajda
Hvala, Ajda,
lp Matjaž
Čestitam ti za podčrtanko!
Lep pozdrav
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: maatjazh
- 27. 03. 2018 ob 11:08
- Prebrano 991 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 219.6
- Število ocen: 13